copate sy

См. также в других словарях:

• copáta — e ž (ȃ) nav. mn. udobno obuvalo, navadno za doma: natakniti tople copate; gumijaste, klobučevinaste copate / kopalne, telovadne copate ∙ iron. žena ima moža pod copato mu ukazuje // nav. ed., iron. mož, ki se v vsem podreja ženi: v službi so se… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• Día del amigo — Saltar a navegación, búsqueda El Día del Amigo es un día propuesto para celebrar la amistad. Se instauró en Paraguay el 30 de julio de 1958, mientras que en Argentina y Uruguay se propuso el día en que el hombre llegó a la Luna (20 de julio de… …   Wikipedia Español

• copata — pl.f. copate …   Dizionario dei sinonimi e contrari

• doséči — séžem dov., dosézi dosézite; doségel doségla; nam. doséč in dosèč (ẹ) 1. z iztegnjeno roko ali s kakim predmetom priti do česa: copate so bile tako daleč pod posteljo, da jih je komaj dosegel; ne dosežem dna; otrok komaj doseže do kljuke; ne… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• fílc — a m (ȋ) blago iz med seboj prepletenih ali zlepljenih naravnih ali umetnih vlaken; polst: copate iz filca / valjani filc …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• iméti — imám nedov., iméj in imèj iméjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ ȃ nȋmam) 1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima 2. izraža, da je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• klobučevínast — a o prid. (í) ki je iz klobučevine: nosi klobučevinaste copate, škornje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• klobučína — e ž (í) star. klobučevina: copate iz klobučine …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• líčkanje — a s (ȋ) 1. glagolnik od ličkati: ličkanje jim je šlo hitro od rok / povabiti na ličkanje; razpoloženje pri ličkanju je bilo veselo 2. krovni listi, odstranjeni s koruznega storža: napolniti blazino z ličkanjem; šumenje ličkanja; copate iz… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• líčnat — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na ličje: ličnate copate / ležati na ličnati blazini napolnjeni z ličkanjem …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• nôga — e in é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi nógo nóge (ó) 1. okončina, ki se uporablja za oporo trupa, premikanje: noga ga boli; noge so se mu od strahu šibile, tresle; iztegniti, skrčiti noge; umivati si noge; zlomiti si nogo, obe …   Slovar slovenskega knjižnega jezika